Močvirska sklednica je naša edina avtohtona vrsta želve, značilna po temno olivnem do črnem oklepu, posutem z drobnimi rumenimi ali svetlimi pikami. Je sorazmerno majhna, odrasli osebki dosežejo okoli 12–20 cm dolžine oklepa. Najraje naseljuje tople, počasi tekoče ali stoječe vode – mrtvice, ribnike, rokave rek, poplavne jarke ter močvirja, kjer so prisotni sončni, neporaščeni bregovi za sončenje in primerna podlaga za odlaganje jajc. Gre za plašno žival, ki se ob najmanjšem motenju hitro umakne v vodo. Prehranjuje se z vodnimi nevretenčarji, paglavci, ribjimi mladicami ter občasno rastlinskim materialom.

Močvirsko sklednico ogroža predvsem izguba in degradacija habitatov, zlasti izsuševanje mokrišč, uničevanje mrtvic, regulacije vodotokov ter izginjanje primernih mest za počitek in gnezdenje. Velik pritisk predstavlja tudi zniževanje podtalnice, ki povzroča izsuševanje mirnih vodnih teles, pomembnih za razvoj mladičev. Močan negativni vpliv ima vnos tujerodnih vrst, rdečevratk in drugih tujerodnih želv, ki tekmujejo za prostor, hrano in sončišča, hkrati pa lahko širijo bolezni. Dodatne grožnje vključujejo promet, saj samice pogosto prečkajo ceste med iskanjem gnezdišč, ter plenjenje gnezd s strani lisic, kun, jazbecev in drugih plenilcev. Zaradi vseh teh dejavnikov je močvirska sklednica v Sloveniji uvrščena med ogrožene vrste in zahteva aktivno varstvo njenega mokriščnega okolja.

Fotografija: M. Krofel