Habitatni tip obsega naravna jezera in druga stoječa vodna telesa, kot so mrtvice, počasi pretočni rečni rokavi in večji ribniki, v katerih je voda naravno bogata s hranili. To so praviloma mirna vodna okolja z ugodnimi razmerami za razvoj raznolike in bujne vodne vegetacije, ki pogosto prekriva dno ali pa plava na vodni površini.
Značilna je prisotnost rastlinskih združb Magnopotamion in Hydrocharition. Prve sestavljajo, predvsem na območjih kjer ni strnjenega pokrova plavajočih rastlin, potopljene vodne rastline, kot so različne vrste dristavcev in rogolist, druge pa plavajoče vrste, na primer vodna leča, mešinka in žabji šejek.
Naravna evtrofna jezera so izjemno pomembna za biotsko raznovrstnost, saj nudijo življenjski prostor številnim ribam, dvoživkam, nevretenčarjem in vodnim pticam. Vodna vegetacija ponuja zavetje, hrano in primerna mesta za razmnoževanje, hkrati pa prispeva k stabilnosti vodnega okolja z vezavo hranil in izboljševanjem kakovosti vode.
Takšna jezera imajo tudi pomembno vlogo v širšem prostoru. Zadržujejo vodo v krajini, uravnavajo mikroklimo ter pomembno prispevajo k naravni podobi mokrotnih in rečnih krajin. Pogosto so povezana z rekami in poplavnimi ravnicami, zato sodelujejo pri naravnih procesih kroženja vode.
Kljub temu da so evtrofna jezera naravno bogata s hranili, so zelo občutljiva na prevelike obremenitve zaradi človekovih dejavnosti. Onesnaževanje z gnojili in odpadnimi vodami lahko povzroči prekomeren razrast alg in upad kisika v vodi, kar negativno vpliva na vodne organizme. Habitat ogrožajo tudi zasipavanje in zaraščanje, umetni posegi v vodni režim, invazivne tujerodne rastline ter intenzivna raba za rekreacijo ali ribogojstvo.
Fotografija: A. Koren
