Vidra je polvodna plenilka z vitkim telesom, gostim, vodoodbojnim kožuhom in močnim repom, ki ji omogoča izjemno okretnost v vodi. Naseljuje čiste vodotoke, bogate z ribami, ter mirne, naravno ohranjene obrežne predele, kjer se lahko skrije v brloge pod koreninami ali pod podrastjo. Je pretežno nočna žival, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v vodnih ekosistemih, saj kot vršni plenilec vpliva na strukturo ribjih in drugih vodnih združb.

Na območju Mure je vidra prisotna vzdolž celotnega toka reke, vendar so najprimernejši habitati predvsem v srednjem in spodnjem delu reke, kjer se ohranja razgibana obrežna vegetacija, naravni meandri, mrtvični rokavi in poplavni predeli. Zgornji del Mure, kjer je bilo izvedenih več regulacijskih posegov, pa je za vidro bistveno manj primeren. Regulacije so povzročile zožanje struge, utrjevanje bregov in zmanjšanje obrežne zarasti, kar pomeni manj zavetja, manj prehranskih možnosti in manj naravnih mest za brloge. Zaradi teh sprememb zgornji tok Mure za vidro večinoma ne nudi ustreznega življenjskega prostora.

Vidro ogrožajo predvsem izguba in degradacija habitatov, onesnaževanje voda, zmanjševanje količine plenjenih vrst ter zniževanje podtalnice, ki vpliva na izsuševanje manjših vodnih teles. Pomemben dejavnik smrtnosti je tudi promet, saj se vidre pri prečkanju cest in mostov pogosto znajdejo v nevarnosti. Lokalno se pojavljajo tudi konflikti z ribiči, čeprav je vidra v Sloveniji zavarovana vrsta in ključna kazalnica zdravih vodnih ekosistemov.

Fotografije: T. H. Oršanič