Mali martinec je majhna, vitka ptica iz redu pobrežnikov, prepoznavna po rjavkasto olivnem hrbtu, belem trebuhu in značilnem vedenju: ob hoji po bregu neprestano »pomahuje« z repom navzgor in navzdol. Pogosto leti nizko nad vodo s hitrim, ravnim letom in z glasnim, ponavljajočim se »tvit-tvit-tvit« klicem. Najraje se zadržuje na prodnatih in peščenih bregovih rek, ob jezerih, ribnikih in kanalih, pa tudi na umetnih vodnih površinah. Gnezdo si uredi na tleh med kamni ali v redki vegetaciji, kjer ostane dobro skrito. Hrani se z žuželkami, pajki in drugimi majhnimi nevretenčarji, ki jih pobira na obrežju ali plitvini.

Mali martinec je selivka in gnezdi v raznolikih vodnih habitatih po Evropi, vendar je njegova gnezditvena uspešnost močno odvisna od ohranjenih, mirnih in naravnih rečnih bregov. Ogrožajo ga regulacije rek, izguba prodnatih in peščenih obrežij, poplavne regulacije, gradbeni posegi, pa tudi motnje zaradi rekreacije v času gnezdenja. Na rekah, kot sta Mura in Drava, je ključni problem postopno izginjanje naravne rečne dinamike, ki zmanjšuje obseg primernih gnezdišč. Ohranjanje mirnih, naravnih prodnatih odsekov in zmanjševanje motenj v gnezditvenem obdobju sta zato bistvena za dolgoročno ohranitev te značilne obrežne vrste.

Fotografija: B. Brečko