Mali deževnik (Charadrius dubius) je majhna, vitka in zelo spretna ptica vodnih bregov, velika približno kot vrabec. Prepoznamo ga po značilni črno‑beli “maski” na glavi, izrazitem rumenem očesnem obročku ter nežno rjavem hrbtu, ki se dobro zlije z barvo prodnatih in peščenih bregov. Najpogosteje gnezdi na golem ali delno zaraščenem prodišču, ob jezerih, rekah, gramoznicah in celo na čisto majhnih odprtih zaplatah peska ali gramoza. Gnezdo je skromna plitva kotanjica, v katero odlaga dobro kamuflirana jajca. Mali deževnik je hiter, previden in se zanaša predvsem na vid, zato pogosto neopazno teka med kamenčki in žuželke pobira z gibčnim kljunom.

Ker je njegova življenjska niša vezana na naravna, dinamična prodišča in gole rečne bregove, je mali deževnik zelo občutljiv na posege v vodni prostor. Ogrožajo ga predvsem regulacije rek, zajezitve, odvzemi proda, zaraščanje nekdanjih gnezdišč, pa tudi rekreacijske dejavnosti na prodiščih v času gnezdenja. Na rekah, kot sta Mura in Drava, se sooča z izgubo naravnih prodišč ter zmanjšano poplavno dinamiko, ki je ključna za nastanek novih gnezditvenih površin in ohranjanje obstoječih. Zato je za njegovo ohranjanje bistveno varovanje preostalih odprtih prodnatih habitatov in usklajevanje rabe prostora tako, da se gnezdečim parom zagotovi mir in dovolj primernega prostora za uspešno gnezdenje.

Fotografija: Tilen Basle